031 317 311 terapijatasic@gmail.com Andreja Tasič

Se vam zdi, da je v vaši družini kar naenkrat prišlo do nepojasnjenih sprememb in da ste se družinski člani odtujili drug od drugega in ne najdete več poti nazaj? Kot da se je nekaj zalezlo v vašo družinsko intimo, pa ne morete odkriti, kaj? Bi radi spet dosegli harmonijo? Bi radi, da bi vaša družina spet postala varen kotiček za vse družinske člane? Potem ste se znašli na pravem kraju.

Prosim vas, da si odgovorite na naslednja vprašanja in preverite, kaj si želite spremeniti v svoji družini.

  • Bi radi v svojo družino spet vnesli harmonijo, kot je bila v preteklosti?
  • Se vam zdi, da so vaše vloge kar malce pomešane in ne veste točno, kako postaviti meje? Bi radi znali postavljati zdrave meje odraščajočim otrokom?
  • Bi radi, da bi se s partnerjem v svoji starševski vlogi ponovno ali na novo povezala?
  • Se v družini soočate s težavami, ki bi jih radi odpravili, pa se vam zdi, da ob tem potrebujete pomoč?
  • Se bojite za svojega najstnika, ker se je nenadoma popolnoma zaprl vase? Se bojite, da se je začel zatekati v alkohol ali droge, pa ne veste, kaj se dogaja z njim in kako začeti pogovor z njim?
  • Je v vaši družini morda prišlo do kake izgube in zdaj ne najdete poti iz žalovanja?
  • Je začelo v vaših odnosih prihajati do nepojasnjenega občutka agresije, nasilnih in sovražnih besed, pa si želite, da bi se spet začeli ljubeče in spoštljivo pogovarjati med seboj?
  • Se vam zdi, da sta s partnerjem preveč okupirana z vsem, kar se dogaja v družini, in si ne zmoreta vzeti prostora zase?

Če ste vsaj na eno vprašanje odgovorili z da in če si želite izboljšati odnose v družini, vabljeni na pogovor, kjer bomo začeli raziskovati, kaj se je prikradlo v vaš dom in s čim se ne zmorete soočiti.

Zakaj priti na družinsko terapijo?

  • Ker je na terapiji prostor za vse vas, tako za starša kot za otroke, in bosta morda tukaj prvič dobila priložnost slišati svojega otroka.
  • Ker je na terapiji prostor, kjer bo morda vajin otrok prvič začutil, da lahko pove vse, kar ga teži.
  • Ker je terapija prostor, kjer boste prav vsi imeli možnost spregovoriti in slišati drug drugega.
  • Ker je na terapiji prostor, kjer bosta lahko začela postavljati ali premikati meje, ki jih želita postaviti svojim otrokom.
  • Ker je na terapiji prostor za spoznavanje vaju kot matere in očeta, kot žene in moža in kot »samo« ženske in »samo« moškega.
  • Ker je na terapiji prostor, kjer boste lahko odkrito govorili o svojih strahovih in boste v njem tudi slišani s sočutjem.

Dogovorite se za termin obiska

Prosim, označite, kateri termin bi vam najbolj ustrezal za družinsko terapijo (v dopoldanskih ali popoldanskih urah).
V dopoldanskih urahV popoldanskih urah

Družina je prostor, v katerem naj bi bili sprejeti točno taki, kot smo, ljubljeni z vsem, kar smo, in spoštovani že samo zato, ker smo. Je pribežališče, kamor se zatečemo s svojimi prvimi ranami in si jih celimo, in je kraj, kjer vedno iščemo potrditev. Že najmanjša neslišanost ali kritika pa lahko v ljudeh sproža pradavne strahove, da nismo dovolj dobri, kot starši, kot žena in kot mož in kot otrok. Ko se prebudijo ta občutja in se v njih vrtite kot v začaranem krogu, je morda pravi kraj za vas prav obisk družinske terapije.

Družinska terapija

V družini se učimo prvih odnosov, prvih dotikov, prvih besed, prvega sprejemanja sebe kot celote, prvih objemov, zaupanja, sprejemanja čustev in varnosti. Za vse to pa so potrebni pripravljenost poslušati, upoštevati drugega, zmožnost reči oprosti, ko prizadeneš otroka ali partnerja, zmožnost usesti se in se pogovoriti z njim in zmožnost stati pred vrati, ki ti jih je najstnik pravkar pred nosom zaloputnil, in mu povedati, da ga imaš rad, da si in boš zanj tam – ne glede na vse. Včasih ob vsem hitenju in stresu za vse to zmanjka časa. Ne slišite se, ne vidite se, ne srečate se v svojih potrebah, živite vsak zase …, dokler ne poči. Dokler se nekaj ne zgodi ali dokler nenadoma ne ugotovite, da ste se izgubili, da družina ni več tisto, kar ste si predstavljali ali živeli na začetku, ko sta jo vidva kot starša začela ustvarjati. Srečata se z različnimi pogledi na vzgojo, različnimi izkušnjami, ki jih prinašata iz svojih primarnih družin, različnimi strahovi, ki se pojavljajo, ves čas pa se trudita obdržati stvari pod nadzorom ali vsaj obvladljive. Včasih ste zaradi vseh bojev že tako izčrpani, da ne veste več, kje začeti, da se bo vse skupaj začelo odvijati v želeno smer. Takrat morda ne uspete sami razrešiti vsega, kar se je nakopičilo, in takrat lahko vstopi terapevtska pomoč v obliki družinske terapije.

Kajti nič v življenju ni samoumevno, tako tudi ni samoumevno, da se v družini vsi ves čas razumemo, da se ne pojavijo težave v obliki srečevanja najstnikov z drogami in alkoholom, da se pojavijo težave pri sporazumevanju, da se pojavijo težave ob otrokovem prvem stiku s spolnostjo. Kako govoriti z njim o vsem tem, da ne boste po eni strani preveč omejujoči in po drugi strani preveč popustljivi, kako najti ravnotežje med vajinim mišljenjem o tem, kaj je in kaj ni dobro za vajinega otroka? In ravno na družinski terapiji se boste tega lahko učili in naučili. Kako slišati drug drugega in upoštevati potrebe drug drugega; naučili se boste postavljati meje ter sprejemati in prevzemati odgovornost za svoja dejanja; učili se boste razumeti različnosti in spoštovati drugega. Predvsem pa je pomembno, da na družinski terapiji vsi dobite možnost izraziti svoje mnenje, tako otroci kot starši.

Omenjanje družinske terapije lahko v marsikom prebudi strah, da bo moral nekje govoriti o sebi, svojih strahovih in bojaznih, da bo neki tujec ugotavljal, kaj se skriva za štirimi stenami vašega doma, kaj vse je narobe v vaših odnosih. Pa vendar je morda prav družinski terapevt tisti, ki vam lahko pomaga zlesti čez ovire, ki so se vam postavile na pot, in ki vam lahko pomaga razumeti, kaj je tisto, kar bremeni vas kot starša ali kot partnerja.

Družina naj bo kraj sprejetosti, ljubezni, varnosti in zaupanja, ne pa nenehnih bojev za prevlado, za to, kdo ima prav in kdo ne, in nenehnega utrujajočega preverjanja, ali sploh še obstajate kot družina ali ne. Naj družina ne bo prostor, poln osamljenosti in izogibanja drugim družinskim članom, ampak kraj, kjer se bo s sočutjem in razumevanjem za to, da ste si različni, slišal glas vsakega družinskega člana. In če ne gre drugače, je tukaj družinska terapija, kjer vam bo omogočeno prav to – slišanost vsakega posebej in vseh skupaj.