Je postal vajin partnerski odnos arena prepirov, sporov, molka ali povzdignjenih besed? Se vama zdi, da se sploh ne znata več pogovarjati, slišati? Bi spet rada našla pot do drugega, se ponovno spoznala in se počutila v odnosu sprejeta?
Z DA ali NE si odgovorite na spodnja vprašanja:
- Bi radi, da bi postal vajin odnos spet vajino pribežališče, kot je bil že nekoč, polno zaupanja in varnosti?
- Se vam zdi, da v vajinem odnosu ni prostora za izražanje vaših potreb in želja in da vas partner ne sliši?
- Se v partnerskem odnosu počutita kot tujca in pogrešata intimo in jo želita na novo splesti?
- Bi rada med seboj podelila svoje strahove, želje in upanja, pa tega sama ne zmoreta?
- Bi se rada naučila poslušati in, še bolj pomembno, slišati in sprejemati drug drugega?
- Bi rada spoznala, kako se prepirati, da se ob tem ne zapletata v začarane kroge, iz katerih ne najdeta poti?
- Bi se rada začela pogovarjati brez strahu, da bo partner odšel, če mu zaupate svoje strahove?
- Se vam zdi, da ste v partnerskem odnosu pozabili nase in vse podredili partnerju in otrokom? Se vam zdi, da sploh ne veste, kje se končate vi in kje se začne vaš partner? Se vam zdi, da vas sploh ni?
- Se vam zdi, da se vaš partner več posveča računalniku, pijači, prijateljem kot vam? Da je tega enostavno preveč in s tem ne morete več živeti?
- Iščeta v odnosu sočutje, varnost in zaupanje, pa jih ne najdeta in se zato zatekata v druge odnose, ki vama dajejo občutek sprejetosti?
- Bi rada razrešila nezaupanje, ki se je prikradlo v vajin odnos kot posledica prevare?
- Ste morda na začetku zveze, v katero ste vstopili z vsem žarom in upanjem, pa vas prevevajo grozljivi strahovi zaradi slabih izkušenj iz preteklosti in se zato ne upate prepustiti, pokazati ranljivosti, biti iskreni? In namesto da bi se veselili, pred seboj že vidite konec zveze, preden je sploh uspela vzcveteti?
Če ste vsaj na eno vprašanje odgovorili z DA, vaju vabim na pogovor, kjer bo prostor samo za vaju in kjer bomo skupaj odkrivali, kaj je tisto, kar vama ne pusti napredovati v odnosu.
Zakaj priti na partnersko terapijo?
- Ker je na terapiji prostor samo za vaju, prostor, v katerem si bosta lahko dovolila biti ranljiva in bosta v tej ranljivosti tudi slišana.
- Ker je na terapiji prostor, v katerem se bosta lahko na novo spoznavala, na novo odkrivala drug drugega in hkrati iskala tisto osebo, v katero sta se zaljubila.
- Ker je na terapiji prostor za vajine strahove in želje in upanje za prihodnost.
- Ker je na terapiji prostor, kjer se bosta s sprejemanjem svoje preteklosti učila biti partnerja tukaj in zdaj in za prihodnost.
- Ker je na terapiji prostor, kjer bosta lahko poiskala in pomirila otroka v sebi, ki še vedno ni potolažen in še vedno išče varnost.
Dogovorite se za termin obiska
Odnos je nekaj, brez česar ne preživimo, vedno znova ga iščemo in v njem varnost in zaupanje. Zakaj je tako zelo pomemben, lahko ponovno začneta odkrivati tudi na partnerski terapiji. Ljudje potrebujemo odnose, intimni, partnerski odnos pa nam ponuja največ, v njem iščemo brezpogojno ljubezen, sprejetost, zaupanje, bližino, zvestobo, iskrenost in varnost. Kaj lepšega kot v življenju srečati osebo, pri kateri vse to začutiš! Zaljubiš se, začutiš metuljčke v trebuhu, lebdiš v neizmerni radosti, ker si srečal nekoga, ki te do potankosti razume! Ki pozneje živi in raste s tabo, ki s teboj deli vse skrivnosti, strahove, želje in upanje, ki je s teboj v dobrem in slabem, ki ti obljublja večno zvestobo in da bo tam samo zate. Za vedno.
A vse to nam ni dano samoumevno, v tak odnos je treba vlagati, v njem rasti in dati možnost drug drugemu, da si hkrati ti sam, edinstven, kakor si, in da si hkrati povezan s partnerjem. Zgodi se pa lahko ravno obratno, ravno to, česar si niste želeli – da vsak dan znova ranita drug drugega, kjer najbolj boli, da se pojavlja neutemeljeno ljubosumje, da pozabite nase in je za vas pomemben samo partner, da pride do odtujitve in tudi varanja in zasvojenosti. A vse to, kolikor nenavadno se lahko bere, lahko nudi možnost za nov začetek, novo upanje in novo življenje. In tukaj nudi pomoč partnerska terapija.
Lahko rečeta, da ne potrebujeta pomoči in kakršnekoli partnerske terapije, da se bosta že sama znašla in pogovorila. Ampak kolikokrat se je to že zgodilo, kolikokrat sta si to že obljubila, potem pa spet zajadrala v stare tirnice? Ker včasih preprosto ne gre. Pa ne gre za to, da se ne bi več imela rada, ampak za to, da sta morda malo pozabila nase, da sta za določen čas dala prednost otrokom, svoji službi, karieri. Zdaj pa so otroci že odrasli in vaju ne potrebujejo več toliko in kar naenkrat sta se začela soočati s praznino med vama. Praznino, ki jo polnita s površnimi pogovori o službi, otrocih, kam bo kdo koga peljal, o opravkih, o svojih sorodnikih in prijateljih, in se ne upata dotakniti tem, ki se dotikajo samo vaju, ker se bojita, kaj bosta odkrila spodaj. Ali pa vaju med pogovorom zanese v že toliko znan prepir, da se vama enostavno ne da več ukvarjati drug z drugim in zahtevami drug drugega, in prav temu je namenjena partnerska terapija, da se lahko začneta ponovno pogovarjati in slišati.
Koliko bolečine in žalosti čutite ob tem, ko ne prepoznate več svojega ljubljenega, da enostavno ne veste več, kdo je on in kdo ste vi? Kako si bosta odgovorila na vprašanja, kje pa sta vidva? Kje sta vidva, če vama odvzamemo vlogo očeta ali matere? Kje ste vi kot ženska, kje ste vi kot moški? Kje sta vidva kot par? Še obstajata ali je to zgolj iluzija? Od kod tako razočaranje enega nad drugim, ko pa sta se nekoč vendar tako zelo ljubila, zdaj pa sta drug drugemu včasih tako zelo odveč. Tudi temu prevpraševanju in iskanju odgovorov je namenjena partnerska terapija; tu je vedno prostor za vaju, prostor za vsakega posebej in oba skupaj, za izražanje in slišanje potreb enega in drugega, za to, da bodo postali vajini prepiri konstruktivni, za to, da se bosta naučila, da je vajin odnos samo vajin, ne pa odnos, v katerega so vpleteni mame in očetje, tašče in tasti, sestre in bratje in prijatelji.
V partnerski terapiji se bosta začela ponovno spoznavati, govoriti o stvareh, ki vaju drugače spravljajo v zadrego, bes ali strah, in odkrivati, zakaj se ranita točno tam, kjer je bolečina največja, in kdo je sploh ta človek, s katerim že leta delite svoje življenje, pa sta se nekje v vmesnem času izgubila.
Kot za vsako stvar se je tudi za odnos treba potruditi in zanj delati, včasih celo garati. A je vredno priti na partnersko terapijo, kajti namesto dveh odtujenih posameznikov bosta lahko ponovno postala osebi, ki si zaupata, se ljubita, drug drugemu nudita varnost in oporo ter znata plesati skupaj v viharju življenja.