Ah, izgovori, kako jih imamo radi!

Vsak izgovor je dober, pa četudi ga pes na repu prinese, je eden izmed slovenskih pregovorov, ki mi je celo všeč. Najbrž ni človeka, ki ne bi iskal še tako za lase privlečenih izgovorov, ko mu kakšna stvar ne diši. Ja, seveda, tudi jaz nisem nikakršna izjema, še več, v preteklosti sem se izmojstrila v tem. 😊

Najbrž smo se že vsi znašli v situaciji, ko nas je nekdo prosil za nasvet, saj ne ve, ne kod ne kam. In smo se vrgli v iskanje rešitve kot pes na kost, napenjali možgane, težavo osvetlili z vseh vidikov, v odgovor pa dobili odsoten bolščeč pogled, ki našemu miselnemu toku ni zmogel, večinoma pa niti ni želel slediti. Ja, res je, vedno govorim, da nismo tu za to, da dajemo nasvete, če nas ne prosijo zanje, a če nas prosijo in potem dobimo na svoje predloge same negacije, to tudi najbolj miroljubnega človeka najbrž vrže pod strop. Morda zato tukaj ne bo odveč opozorilo, da gremo v dajanje nasvetov vedno z zavedanjem, da četudi nas je nekdo prosil zanje, v veliki verjetnosti ne bodo slišani, in da vedno in povsod izhajamo iz samega sebe. Jaz bi to naredila, kaj boš pa ti, je pa tvoja odločitev. In ne bo več slabe volje.

Ampak pustimo druge ob strani in se raje zazrimo vase. Kaj se zgodi, ko vemo, da moramo nekaj spremeniti? Ko se pojavi želja ali potreba po spremembi, velikokrat začutimo tesnobo in strah. In kaj večinoma naredimo takrat? Namesto da bi prisluhnili sebi in svojim občutjem in odkrili, kaj tesnoba in strah pomenita, se raje umaknemo v izgovore, češ da ta sprememba pač ni za nas, da očitno tega ne zmoremo, da je itak brezzveze, da smo že tolikokrat poskusili, zakaj bi sploh še poskušali naprej? Res je, včasih enostavno ne gre, tudi če poskušamo na nešteto različnih načinov, in je treba pač stvar pustiti pri miru. Včasih pa … Smo res naredili prav vse? Ali smo obupali že pri prvem glasku, ki nam je govoril, da nismo dovolj sposobni, da tega pa ne zmoremo? Se lahko namesto umika posvetimo temu glasku? Čigav pravzaprav je? Je resnica to, kar nam govori, ali le nekaj, kar smo nekoč slišali in vzeli za svoje? In kako pa naj bo drugače, če si te glasove ves čas ponavljamo oziroma dopuščamo, da se vedno znova pojavljajo v naših glavah? Pa če bi enkrat ubrali drugačen pristop? Pa če bi enkrat jezno rekli, da imamo dovolj teh presnetih glasov, ki venomer poudarjajo nekaj, za kar sploh ne vemo, od kod se je vzelo? In se od njih naučimo poslavljati? Ker, žal, glasovi ostajajo, a vendar se jih lahko naučimo preglasiti z novim, s tistim, ki bo najprej rekel, kaj pa če poskusiva ponovno? In s tistim, ki bo nato rekel, ne, nisi nesposoben, samo priložnosti si nisi dal nikoli? Pa če bi si jo zdaj dal?

In kako je, ko gremo proti nekemu cilju, za katerega si niti v sanjah nismo predstavljali, da bi ga lahko dosegli, ali pa je bil skrit tako globoko, da se niti sami nismo upali spogledati z njim, kaj šele da bi ga obelodanili širnemu svetu? Kaj je prva misel, ko ga enkrat upamo videti? Najbrž kaj podobnega kot: uf, ne, a si nor, tega pa jaz že ne zmorem, jaz sem navajen biti tukaj, kjer sem, to pač ni zame, to je za druge! In koliko nas strah pred tem, da bi zares uspeli narediti nekaj – zase – nepredstavljivega, ovira, da bi sploh začeli? Ker nam je nekdo nekoč določil, do kod smo sposobni iti, in – ponovno – verjamemo. Ker kaj pa se bo zgodilo, če uspemo? Saj se bomo vendar izneverili tistim, ki so nam govorili, do kod smemo iti, kje je naše mesto! Kaj se nenadoma prikrade ob tej misli? Sram? Kako bi pa jaz lahko dosegel kaj takega!?! In bežimo in bežimo, vedno znova …

Primerov, kako iščemo izgovore in odlašamo z odločitvijo, je nešteto, vsak najde svoje, vendar niso zanemarljivi. So obramba pred tem, da bi se spogledali s samim sabo in občutji, ki jih nosimo v sebi. So odličen izgovor za to, da se ne premaknemo naprej, a so hkrati odličen zaviralec sprememb. A ko se začnemo zavedati, kaj počnemo, se lahko spogledamo z njimi, lahko pogledamo v ozadje, kaj v resnici pomenijo, pred katerimi občutji nas čuvajo, se z njimi soočimo in jih premagamo. Seveda ne gre z danes na jutri, tako kot ne gre nobena stvar, pa vendar gre! Boste poskusili? Si boste dali novo priložnost? 😊