skip to Main Content
031 317 311 info@andrejatasic.si Andreja Tasič

Čar božične skrivnosti

 

Božični večer. Večer, ki v meni vzbuja neskončno lepe občutke in lepe spomine. Utrinki, globoko zakopani, a tako zelo topli, tako zelo radostni, da telo zadrhti, usta se razpotegnejo v nasmeh in na plan pride vonj iz preteklosti, iz preteklih božičnih večerov … Vonj po mamini potici, vonj po svežem mahu in smrekci, vonj po toplem, po sreči, po bližini, po ljubezni. Spomin na otroško pričakovanje, kaj bo prinesel Božiček, spomin na hojo k polnočnici, spomin na božične pesmi … Spomin na obkroženost z meni dragimi sestrami in bratoma, ki sem jih gledala očarana in z otroško zvedavostjo … Spomin na očetove oči, ki so me takrat gledale z ljubeznijo in spokojem izpod košatih obrvi, spomin na mamino ljubezen, ki je žarela iz njenih oči, ko nas je imela vse na kupu … Očetovih oči žal več ni, so samo še v mojem spominu, mamine pa … Mamine pa so iz leta v leto bolj polne ljubezni, bolj polne topline, bolj polne spoznanj, bolj polne skrivnosti, bolj polne modrosti, meni še nedosegljive …

Vem, odrasla sem, vem, starejša sem, in vem, da en večer ne more spremeniti in olepšati drugih dni, pa vendar je ta večer zame nekaj posebnega. Niso samo spomini tisti, ki ga delajo tako toplega, v njem se skriva upanje v spokoj, upanje v svetlobo in v ljubezen. Upanje, tisto neuničljivo, tisto »za vedno«, da se bo vse izšlo tako, kot se mora. Upanje v življenje, upanje v njegovo radost, upanje v mir, tisti tako potrebni, tisti v mojem srcu, ki je nekako našel pot vanj, upanje, da tam obstane, da tam obstane ljubezen, tako neskončna in velika, da boli, upanje, da v njem obstane sočutje, tako trdo prigarano, do sebe in do drugih, upanje, da bo upanje prisotno vedno, ne glede na to, kaj se zgodi, da mi bo to upanje kljub težkim trenutkom prineslo novo upanje, zaupanje in vero.

In to je ta večer. Večer, ki obeta, večer, ki obljublja, večer, ki prinaša … vse to, če si upamo začutiti, upamo zaupati, upamo ljubiti in upamo verjeti. V čarobnost, v ljubezen … v življenje.

Ker včasih pride tema, tako trda in gluha, da ne vidimo luči, ne vidimo svetlobe. Pa je. Vedno. Tudi v najbolj trdi noči se najde zvezda, tudi v najbolj meglenem jutru se nekaj zasvetlika, tudi v najbolj mrakobnem dnevu se prižiga lučka. Morda se je samo malo odmaknila, morda se je samo malce skrila, a je tam. Čaka. Za prvim ovinkom. In to je to upanje, ki ga prinaša skrivnost božičnega večera. Da zaupamo. Da upamo, da si upamo … poseči po še tako oddaljeni svetlobi.

Na božični večer vam želim, da se okopljete v spokoju, da se navzamete upanja, da se prepustite miru, da odprete svoja srca ljubezni, da najdete izgubljeno zaupanje in vero. Vase in v druge. V odnose. V ljudi. Samo to. Ker to je zame čar božične skrivnosti.

This Post Has 0 Comments

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Back To Top