Ah, ta ljubezen …

V petek je bilo valentinovo. Praznik ljubezni, uvožen od drugod, ker je očitno naš, tisti, ko se ženijo ptički, premalo »fensi« oziroma se iz njega nikoli ni delal trušč, pa je obležal pozabljen nekje v starih koledarjih. Pa nič hudega, pravzaprav je lepo, kajne, praznovati ljubezen, pa ne glede na to, na kateri dan jo praznujemo. Čeprav si jaz želim, da bi bil vsak dan praznik ljubezni, tiste iskrene, globoke, ne tiste, ko nekaj moraš narediti, zato da bo zadovoljeno občestvo okoli tebe. Ker taka je ljubezen, po mojem, globoka tiha struga, ki teče v nas. Ki ne potrebuje hrupa in kiča, ki ne potrebuje zunanjosti. Samo je in utripa z vsakim utripom srca.

Je pa zlorabljena, dostikrat, kajne, ta ljubezen. Kaj vse so nas učili, da so ljudje počeli v imenu ljubezni! V imenu ljubezni naj bi padala kraljestva in države. V njenem imenu naj bi se osvajala kraljestva in države. Zaradi nje govorimo celo o Ahilovi peti, v njenem imenu oziroma iz ljubezni do Boga, kateregakoli že, so se in se še dogajajo največje krutosti in še in še … Pa je to res početje iz ljubezni? Morda celo iz ljubezni do Boga? Je to res ljubezen?

Tako zelo te imam rad, da bi rad, da sleherni trenutek preživiš z mano. Romantična izjava? Izjava, polna ljubezni? Seveda. Na prvi pogled. Kaj pa na drugi? Ko gre ta »ljubezen« toliko čez mejo, da postane bolestna ljubosumnost? Ko postane fizično nasilna? Ko po možnosti še slišiš: to sem naredil zaradi tega, ker te imam tako zelo rad. Če bi mi bilo vseeno zate, te ne bi udaril. Je to res ljubezen?

To je najbolje zate, bosta rekla starša otroku, preden ga bosta prisilila v nekaj, česar si sam resnično ne želi. To delava, ker te imava rada. Saj boš videl, enkrat, kako nama boš hvaležen. In potem se bosta čez leta spraševala, zakaj otrok ni hvaležen in jima ne izkazuje ljubezni. Ker – je njuno ravnanje res v imenu ljubezni ali zadovoljevanju svojih želja, ne pa otrokovih?

Tako je najbolje zanj, si bosta mislila starša, ko bosta vsako sekundo dneva bdela nad otrokom in mu s svojim nenehnim poseganjem onemogočila vsakršno iniciativo, domišljijo in voljo. Ker ga imata tako rada, ker se zanj tako bojita, mu bosta pristrigla peruti, ga oropala njegovih idej in zmožnosti. Je to res ljubezen?

Verjamem, da vsakdo, ki se znajte v zgornjih primerih, resnično verjame, da vse počne v imenu ljubezni, ker je očitno tudi sam prejel takšna sporočila od svojih prednikov. A na nas, odraslih je, da ta sporočila prekinemo in začnemo pošiljati nova. Kajti ljubezen ni omejujoča, ljubezen ne ubija in tepe in zlorablja in zapira, ljubezen preprosto ljubi, daje svobodo, da sem, kar sem, in da si, kar si. Otroci, odrasli in starejši. Ljubezen govori, ljubi svojega bližnjega, ljubezen ni zgoraj ali spodaj, zaradi nje eni niso vredni več in drugi manj. Ljubezen je in pika. Za vse.