Sama si si kriva, kaj si pa izzivala!

Pred leti sem se odločila, da ne spremljam dnevno novic; zgolj toliko, da vem, kaj se dogaja okoli mene, ker mi je postal moj dušni mir pomembnejši. Pač izvem za dogodke z zamudo, a do takrat po navadi že izzvenijo ali jih že zamenjajo drugi. Do mene pa vendar uspejo priti dogodki, ki s svojo krivičnostjo v temelju zamajejo moj dušni mir, ko me pograbi sveta jeza, pod katero je seveda ogromno nemoči, ker sem v družbi kapljica v morju, ki težko sama kaj spremeni. Lahko pa govorim in pišem in morda s tem sprožim razmišljanje še v kom drugem.

Prejšnji teden so mediji objavili novico o zvišanju kazni posiljevalcu, ki je sodeloval v skupinskem posilstvu. Najprej sem se novice razveselila, ker je končno sodstvo sprevidelo, da je očitno naredilo napako, nato pa … Nato pa sem se poglobila v »olajševalne« okoliščine, zaradi katerih je dobil posiljevalec prvotno celo nižjo kazen od predpisane. Olajševalne okoliščine pri posilstvu?!? Ja, bojda obstajajo. Žal sem bila tako zelo nevedna ali – bolje rečeno – naivna, da sem mislila, da če so že zagrožene kazni tako nizke, so vsaj v tem minimumu pravične. No, niso. V 21. stoletju, ne pred stotimi leti, ne v času grmad, v 21. stoletju(!) so sposobni sodniki (ne obramba, sodniki!!!) pri posilstvu upoštevati olajševalne okoliščine! Pa da se ne bom zapletala, bom raje kar citirala (vir je 24.ur.com): »Tako so se odločili, ker »posiljevalec žrtve ni poškodoval«, in še »nekateri sodniki so upoštevali argumente, kot so kratko trajanje posilstva, alkoholiziranost oškodovanke, znatni prispevek oškodovanke in celo argument potešitve spolnega nagona, ker je storilec že dalj časa sam in v teh pogojih nima redne možnosti po realizaciji naravnih nagonov«.

Se ob tem še komu drugemu vzbuja nagon po olajšanju zaradi gnusa? Ali sem samo jaz tako zelo »občutljiva«?

Pa gremo po vrsti …

Posiljevalec žrtve ni poškodoval? Res ne? Kaj pa psihične poškodbe? Izpil ji je dušo, ohromil življenje, jo trajno zaznamoval. Ali morda naši vrli sodniki še niso slišali za travmo? Mi je prav žal, ampak v tem času, ko se toliko govori o travmah, ki te zaznamujejo za celo življenje, pač ni opravičila za nevednost ali za razlago, da ni prišlo do poškodb! In ob tem še kratko trajanje posilstva. O, ti sveta preproščina! Je mar kdo stal ob zavržnem dejanju zraven in držal v rokah uro? Ali kako naj si te besede razlagam? Je trajalo minuto, dve, eno uro, dve? Oziroma koliko časa pa to pomeni, kratkotrajnost? Mar ni vseeno, koliko časa je trajalo? Ali naj bodo ženske pripravljene za vsak primer nositi ure s sabo? Saj veste, če se že ne morete braniti, potem vsaj glejte na uro, zato da boste lahko vrlim sodnikom povedale čas trajanja. Kaj če vas boli, kaj če vas je prijela smrtna groza! Pomemben je čas! Moram še kaj dodati?

Alkoholiziranost oškodovanke? Kaj ne bi morala biti to v bistvu oteževalna okoliščina za storilce? Ne samo da so se trije spravili na 17-letno dekle, ne, trije so se spravili na alkoholizirano dekle, ki je zaradi alkohola še bolj nemočno. Žrtve posilstva se tako ali tako vedno krivijo, zakaj niso odšle, zakaj so se pogovarjale z njim, zakaj niso zavpile, zakaj niso zbežale … Ne, to ni dovolj! Dajmo jih na pranger, ker so opite hodile okoli. Ker kaj si pa mislijo! Seveda jih ima potem pravico nekdo posiliti. Da ne bo zdaj kdo rekel, da zagovarjam pitje, ampak za božjo voljo! Resno se vprašam: kje živimo, kdo nam piše zakone? Ljudje, ki živijo v času sežiganja čarovnic?

In znatni prispevek oškodovanke? Torej če se jaz pogovarjam z osebo moškega spola, sem z njim prijazna ali – bog ne daj! – se z njim spogledujem, je to že namig moškemu, da sem voljna? Da me lahko pograbi in zvleče v jamo in dela z mano, kar si zaželi? Pa če hodim naga okoli, se me nihče nima pravice niti s prstom dotakniti! Nihče. Telo je moje, je moja neodtujljiva pravica! In ni je olajševalne okoliščine, ki bi lahko to prekršila. Ali naj hodim po svetu s povešenim pogledom, molčim in sem kot drobcena miška, da je le ne bo kdo opazil? E, pa ne bo šlo tako!

V zadnji argument pa sploh ne vem, ali bi se spuščala. Argument »potešitve spolnega nagona, ker je storilec že dalj časa sam in v teh pogojih nima redne možnosti po realizaciji naravnih nagonov«. Nekajkrat sem morala prebrati, da je moj razum dojel, kaj so zapisali, verjeti pa še vedno ne morem. Kaj vsa znanost, kaj vse znanje, kaj človeškost! Gremo raje nazaj v jame, pa bo. Ali pa smo že tam, morda, pa jaz tega ne vem?