Snemi masko, da vidim tvojo dušo

Snemi masko, da te vidim, snemi masko, da te prepoznam, snemi masko, da vidim tvojo dušo, snemi masko, da zapojeva najino glasbo in zaplešeš z mano čarobni ples pristnosti.

Moj oče se je za pusta vedno znal pohecati, da se ne bo našemil, ker da nosi larfo vsak dan. Samo on ve, tam nekje, koliko je bil to zanj hec in koliko resnica, jaz vem, da mask ne maram kaj preveč, ker v meni zbujajo strah – tiste resnične, ki jih lahko snameš, in tiste, ki se jih sploh ne zavedamo.

Resnično nikoli nisem bila kaj prida naklonjena pustu; ja, saj sem se našemila, ker so se tudi drugi in se je nekako »spodobilo«, da sem spadala v družbo, ampak tistega strahu, ko sem zagledala bližajočo se skupino ljudi, ki so na obrazih imeli maske, eden bolj strah vzbujajočo kot drugi, se nisem znebila nikoli. V meni se je ob njih vedno porajalo nelagodje, ker nisem vedela, kdo se za njimi skriva.

Smejem se zraven, ko pišem, saj moji možgani že ubirajo svojo pot: koliko sem se že tedaj, kot nevedni otrok, zavedala tega, česar se zavedam danes: da ljudje nosimo maske? Tudi ko ni pust. Tudi ko ni nobene potrebe za to.

Pa maska ni samo na obrazu, ampak je že toliko prežeta z nami, da je prevzela celo naše telo, tako močno, da sploh ne vemo, kje začeti, da bi sploh odkrili, kje je njen začetek in kje njen konec. Kot da jo je nekdo ukrojil po naši meri in nam jo všil z globokimi šivi. Pa niti ne elegantno, kot so znali to včasih početi mojstri krojaštva in šivanja (ja, moj oče je bil med njimi! 😊), ampak kot bi to naredila jaz, ki nimam nobenega pojma o šivanju in njegovi estetiki. A če sem že izpustila to »šolanje«, pa sem kot krojačeva hči vendarle nekaj odnesla: vsak šiv, pa naj bo zašit nevidno ali z debelimi vidnimi vbodi, se da razparati. Vedno. Res je, tole paranje ni niti najbolj lahko niti neboleče, a kaj je to v primerjavi z vsem, kar smo pod to obleko skrili?

Za konec bom rekla samo še tole: upam, da ste rajali na pustno soboto, in upam, da si boste privoščili pravi pustni torek; potem pa le ne pozabite vzeti britvice v roko in zarezati v šive, zato da boste lahko rekli: snel sem masko, da me lahko vidiš, snel sem masko, da me lahko prepoznaš, snel sem masko, da lahko vidiš mojo dušo, snel sem masko, da lahko zapojeva najino glasbo in zapleševa čarobni ples pristnosti.