Srečno!

Prav tako kot rada opazujem sončni vzhod v pomladnih in poletnih jutrih, se rada zazrem v skrivnostno zvezdnato nebo v zimskih mesecih. Z nekim hrepenečim vprašanjem, le kaj me čaka, le kakšne scenarije pišejo tam zgoraj zame, in s trdnim upanjem, da bo vse, kar bo prišlo, tako, kot mora biti. Dostikrat zame najbrž ravno obratno, kot sem si zamislila, pa vendar na koncu nekako v moj prid. Ja, človek obrača, bog obrne, je znal povedati moj oče, ki me gleda tam nekje iznad zvezd in spremlja moje napake, padce, uspehe in zmage. Najbrž kdaj namrščen ob mojih prehitrih besedah in brezglavih skokih v življenje, ki se jih žal še vedno nisem naučila brzdati, ali z nasmehom ob mojih previdnih korakih tam, kjer res niso potrebni, in z glasnim krohotom ob neumnostih, ki jih počnem.

Ampak to je življenje, ki ga živim in ki ga želim živeti še naprej. Morda s kakim previdnejšim skokom tam, kjer je potrebno, in s hitrejšim tam, kjer to ni treba, vse skupaj pa bi vendar rada živela še naprej z – nasmehom in radostjo. Rada bi še naprej praznovala življenje v vsem, kar mi prinaša: v veselju in žalosti, joku in smehu, jezi in sprijaznjenosti, upu in brezupu … V vsem, kar je, ker je pač takšno, kot je, ker je barvito in živahno in spokojno in nemirno, včasih zgoraj, drugič spodaj.

In vse to želim ob vstopu v novo leto tudi vam. Da praznujete življenje, ker je eno samo, ki nam je dano, ker je, tako kot je, edino, ki ga (tukaj) poznamo, da ne pristajate na životarjenje, da se spogledate z vsemi strahovi, ki jih nosite s sabo, in rečete, dovolj je. Želim si živeti življenje. Polno. Tako, kot je všeč meni, ne pa drugim. Tako, ki ga slavim jaz, ne pa drugi. Tako, ki je moje, ne od drugih.

Želim vam moč za spoprijemanje s težavami, ki vas čakajo. Želim vam, da se začnete zavedati, da ste močnejši, kot mislite, da ste.

Želim vam, da odkrijete skrivnost ranljivosti. Da se odprete življenju in odnosom, ki jih nosi s sabo. Težko je biti ranljiv v tem svetu, a vendar nosi ranljivost s sabo toliko lepega. Res je, da lahko prinese tudi bolečino, a saj vemo, da življenje ni samo pravljica, in če ne bi bilo tu pa tam bolečine, bi sploh znali ceniti lepoto brez nje?

Želim vam, da odkrijete moč sočutja in prijaznosti. Do sebe in do drugih. Ponovno – težko je v tem svetu biti sočuten in prijazen, ko pa se nam vendar zdi, da nas bičajo z vseh strani, pa vendar: moramo biti enaki kot rablji, ki dnevno uporabljajo svoj bič?

Želim vam, da – če še niste – stopite na pot odkrivanja samega sebe, delčkov, prikritih in skritih skozi leta. Ker ni lepšega (in, ja, včasih tudi najtežjega) kot odkriti, kdo se skriva pod vsemi podtaknjenimi maskami, ki jih nosimo s sabo.

Želim vam življenje, polno ljubezni. Želim vam, da se ji odprete in jo vsrkate vase in jo delite naprej. Od nje resda ne moremo živeti, a brez nje je življenje presneto revno.

Želim vam … pravzaprav vse, kar si zase želite sami, in vam kličem samo še srečno in slaveč življenje polno leto. 😊