Vrtenje v začaranem krogu alkohola

Ojoj, no, spet bo govorila o zoprni temi, kaj zoprni, brezzvezni temi, a ne more pisati o pozitivnih stvareh, takih, ki nas razveselijo, naredijo optimistične in vesele, ne pa venomer neko najedanje … Pa nedelja zvečer je, ko ljudje res radi preberemo nekaj za lahko noč, nekaj, v čemer bomo uživali in si predstavljali, da vsaj drugi živijo srečno življenje, če ga že mi ne …

Veste kaj, pravzaprav se strinjam z vašim razmišljanjem, če je táko, kot je opisano v prvih vrsticah, ker je lepše in seveda laže pisati o zvončkih in trobenticah in pomladi, ki nas čaka za vogalom, in o tem, kako je življenje oh in sploh lepo in brez težav in padcev in garanja in dela na sebi … A ker vem, da življenje – pa četudi ga imam še tako zelo rada – niso samo rožice, je treba kdaj ugrizniti v kislo jabolko in govoriti tudi o neljubih temah, ena izmed teh je tudi zasvojenost z alkoholom.

Tedensko dobivam vprašanja na temo zlorabljajočega pitja po e-pošti, večinoma so to obupani svojci, ki ne vedo več, kaj bi naredili, da bi njihov partner prenehal piti. Tako kot svojci se ob teh vprašanjih počutim popolnoma nemočno, brez besed in izpraznjeno in v želji, da bi res obstajala čarobna palčka, ki bi lahko zasvojenim in njihovim svojcem v trenutku pomagala.

A je ni, palčke, tako kot ga ni, enotnega nasveta, kaj storiti. Kaj pa res lahko storijo svojci? Alkoholika v zdravljenje ne more prisiliti nihče, taka je kruta in žalostna resnica. Svojci pa večinoma naredijo vse in še več, žrtvujejo svoj čas, svoje življenje, dvoj dušni mir in svoje zdravje, on, ona pa še kar pije. Iz dneva v dan, iz tedna v teden, iz meseca v mesec in iz leta v leto poslušajo iste obljube, poslušajo zasvojenega, da on pa res nima težav, da lahko danes neha piti, obtožujejo partnerja, češ a me res vidiš takega, kot je tisti, ki leži v jarku, jaz pa že nisem tak … In leta in leta opravičevanj: saj, veste, je tako zelo dober človek, ko ne pije, saj ni nasilen, saj ko ne pije, lepo poskrbi zame in za otroke, pa gremo kam skupaj … Samo ko kaj spije, je pa … In jaz verjamem, da je vsak od teh ljudi v resnici zelo dober človek, verjamem, da se svojih težav ne zaveda, in verjamem, da če bi se jih, tega ne bi več počel. A kaj ko se očitno še vedno ne zaveda razsežnosti posledic, ki jih za sabo potegne njegovo ali njeno pitje.

In minevajo leta v vrtenju okoli alkohola, tistega, ki pije, in tistega, ki ga v tem spremlja. Ki ga v tem spremlja, boste vprašali? Točno tako. Žal smo svojci vedno spremljevalci tistega, ki pije, čeprav tega niti pod razno ne želimo slišati, saj pa vendar ja naredimo vse, da bi prenehal! Vse, da bi prenehal, ali vse, da lahko še vedno pije naprej, pa je moje vprašanje!

Vedno vprašam – in po navadi ne dobim odgovora – kaj pa če bi ga s tem spremljanjem nehali podpirati? Kaj pa če bi prepustili odgovornost njemu ali njej, ki pije? Če bi rekli, okej, če ne želiš nehati piti, bom poskrbel, poskrbela zase, poskrbela, da bomo jaz in moji otroci živeli brez alkohola, poskrbela, da se takoj tukaj in zdaj konča moja agonija, če se že tvoja noče?

Vem, da se bere, kot da se to da narediti z danes na jutri, in vem, da je težko kar tako potegniti črto, in vem, da je težko gledati nekoga, ki se ubija pri živem telesu, pa vendar – mar se vi ne? In vaši otroci? Morda bo pa ravno vaša odločitev zase pomagala vašemu svojcu, da se prav tako odloči zase. Včasih se lahko začarani krog vrtenja okoli alkohola prekine samo na ta način.

Tukaj sem, vedno, če ima kdo kako vprašanje ali željo po pomoči. Vabljeni.

Vabljeni pa tudi k ogledu videoposnetka iz oddaje Klepet ob kavi, kjer sva z voditeljico govorili o zasvojenosti z alkoholom.